Prvi šolski dnevi so za nami. Otroci so spet v šolskih klopeh, urniki so bolj ali manj urejeni, počitniški ritem pa počasi odhaja v ozadje.
Morda se je zdelo, da bo prehod v šolsko leto preprost. Pa vendar marsikateri otrok šele zdaj zares pokaže, da mu je sprememba ritma zahtevna.
Zjutraj težko vstane. Po šoli je utrujen in razdražljiv. Domača naloga se zavleče pozno v popoldne. Šolske potrebščine se iščejo po stanovanju, na naslednji dan pa se spomnimo šele zvečer.
To ne pomeni, da je z otrokom nekaj narobe.
Začetek šolskega leta je čas prilagajanja. In prav zdaj je pravi trenutek, da ne iščemo popolne organizacije, ampak začnemo počasi graditi rutino, ki bo otroku pomagala, da bo vedel, kaj lahko pričakuje in kaj se od njega pričakuje.
Rutina otroku daje občutek varnosti
Otroci lažje sodelujejo, ko je njihov dan predvidljiv.
Ni treba, da je vsak dan enak. Pomembno pa je, da imajo določene stvari približno enak vrstni red.
Na primer:
šola → prihod domov → počitek in malica → domača naloga → prosti čas → večerna rutina → spanje
Pri mlajših otrocih lahko zaporedje tudi narišemo ali napišemo. Pri otroku, ki težje organizira svoje delo, je vizualni urnik lahko veliko bolj učinkovit kot večkratno ponavljanje: »Pripravi torbo! Si naredil nalogo? Pojdi se umit! Jutri imaš športno!«
Ne začnimo z desetimi pravili
Ko želimo otroku pomagati, pogosto naredimo napako: uvedemo preveč sprememb naenkrat.
Prej vstajati.
Manj telefona.
Vsak dan brati.
Samostojno delati domačo nalogo.
Pripraviti torbo zvečer.
Pospraviti sobo.
In potem pričakujemo, da bo otrok vse to osvojil v nekaj dneh.
Veliko bolj učinkovito je, da izberemo eno ali dve navadi, ki sta trenutno najbolj pomembni.
Ko postaneta del vsakdana, dodamo naslednjo.
Po šoli otrok morda najprej potrebuje odmor
To je še posebej pomembno pri otrocih, ki jih šolski dan zelo obremeni.
Nekateri po prihodu domov potrebujejo nekaj časa brez zahtev. Ne zato, ker so leni, ampak zato, ker potrebujejo prehod iz šolskega v domače okolje.
To je lahko malica, kratek počitek, gibanje, mirna igra ali nekaj drugega, kar otroku pomaga, da se umiri.
Šele nato je pogosto lažje začeti z domačo nalogo.
Domača naloga naj ima svoj začetek in konec
Otroku je lažje začeti, če ve:
Kdaj bom začel? Kaj moram narediti? Koliko časa bom delal? Kaj sledi potem?
Pri otroku, ki težko vzdržuje pozornost, je lahko bolj učinkovito krajše delo z vmesnimi odmori kot pa zahteva, da sedi za mizo eno uro.
Pomembno je tudi, da odrasli ne prevzame otrokovega dela.
Lahko mu pomagamo organizirati nalogo, ne pa narediti namesto njega.
Namesto:
»Daj, jaz ti bom pokazala, kako.«
raje:
»Kaj je prvi korak?«
ali:
»Kaj moraš narediti najprej?«
S tem otroka postopoma učimo samostojnosti.
Rutina ni kazen
Rutina ne pomeni, da mora biti otrok ves čas zaposlen.
Prav nasprotno.
Dobro urejen dan mora vsebovati tudi čas za igro, gibanje, počitek in odnose.
Otroci ne potrebujejo popolnega urnika. Potrebujejo občutek, da je njihov dan dovolj predvidljiv, da se lahko v njem znajdejo.
Kaj lahko naredimo že ta teden?
Izberite samo tri stvari:
1. Določite približno stalni čas vstajanja in odhoda v posteljo.
2. Uvedite preprost vrstni red po prihodu iz šole.
Na primer: prihod domov – malica – počitek – domača naloga – prosti čas.
3. Zvečer skupaj pripravite stvari za naslednji dan.
Torba, oblačila, potrebščine in vse, kar otrok potrebuje.
In potem opazujte.
Kje gre lažje? Kje se zatika? Kdaj je otrok najbolj utrujen? Kdaj je najbolj zbran?
To so pomembne informacije. Ne samo za starše, ampak tudi za razumevanje otroka.
Vsak otrok potrebuje nekoliko drugačno rutino
Nekateri otroci se hitro prilagodijo novemu ritmu. Drugi potrebujejo veliko več ponavljanja, predvidljivosti in podpore.
Če otrok kljub trudu težko sledi vsakodnevnim zahtevam, če so domače naloge vsak dan vir konfliktov, če je po šoli izrazito preobremenjen ali če se zdi, da zna, vendar svojega znanja ne zmore pokazati, je vredno pogledati nekoliko globlje.
Morda ne potrebuje več priganjanja.
Morda potrebuje drugačen način podpore.
V Hiši uspeha skupaj z otrokom in starši iščemo načine, kako bolje razumeti njegove močne strani, težave in potrebe ter oblikovati konkretne korake, ki mu lahko olajšajo šolski vsakdan.
Šolsko leto se šele začenja. Ni treba, da vse uredimo takoj. Začnimo z enim majhnim korakom.


